Saša Arsenovič

Kako lahko naredimo mesto boljše?

Dva sva to znala narediti z eno hišo. Za celo ulico nas je moralo biti že več.
Ko smo se lotili trga, pa nas je bilo že precej več. Zdaj je pred nami celo mesto.
Kako ga lahko naredimo boljšega?

Le skupaj.

A ta skupaj se ne začne na mitingu ali za šankom. Ne, začne se s tem, da najdeš najboljšega strokovnjaka za prostor in gradnjo. Da ti zaupa tisti, ki pozna dušo mesta.
Da si se pripravljen učiti od tistega, ki ima celo zgodovino v malem prstu.
Da gre s tabo v ekipo tisti, ki ve, da ni gola brez ekipe in ne napada brez obrambe.

V veliko čast in ponos mi je, da smo se odločni in odločeni Mariborčani in Mariborčanke zbrali ob Iniciativi za Maribor.  

Bila je ključna za mojo osebno odločitev: če nas tako spoji, poveže in spodbudi že sama ideja za župansko tekmo, kako bo šele, ko bomo res lahko na bolje spreminjali naše mesto!

Zdaj, ko smo zbrali tolikšno število podpisov podpore naši listi in moji kandidaturi za župana, sem še toliko bolj prepričan, da nam bo uspelo: da se staro ne vrne in da bo v Mariboru res bolje za vse.

Spreminjati na bolje je nalezljivo.

Verjemite mi, izkusil sem to vsakič, ko je nekaj zapuščenega zaživelo novo življenje.
Ja, Maribor je žal zapuščen. A imamo se na kaj nasloniti: na oba bregova – in na ljudi!
Le mostove moramo začeti spet graditi: med bregovi, med ljudmi, tudi med strankami, če je treba – ker naša stranka je Maribor!

 

---

VIZIJA MESTA

Maribor bo postal urejeno slovensko in srednjeevropsko mesto z uspešnim gospodarstvom in odličnimi pogoji za življenje prebivalcev Maribora.

Kako nam bo to uspelo?

• S povezovanjem z univerzo in z vlaganji vvrtce, šole, mlade znanstvenike, umetnike, kreativce, kulturnike, podjetnike, športnike.
• Z odpiranjem mesta za ljudi, z življenjem ob nabrežju na obeh bregovih Drave, ureditvijo trgov in ulic, z umikom motoriziranega prometa iz notranjega obroča srednjeveškega dela mesta.
• Z odpiranjem novih delovnih mest sodobnih tehnologij, s kreativnimi industrijami, tudi s turizmom, ki po svetu išče nova doživetja in neodkrite destinacije.
• S privabljanjem novih ljudi na študij, na delo, na športne priprave ali počitnice.
• S skrbjo za tiste, ki ne morejo ali nimajo: z domovi za starejše in z omogočanjem nege na domu z urejenim in za vse dostopnim zdravstvom.
• S soudeležbo občank in občanov pri sprejemanju aktov občine, kreiranju participatornega proračuna in upoštevanju dobrih predlogov.
  Vključitev javnosti v odločanje ne pomeni samo demokratizacije in večje odprtosti dela občinskih organov, ampak povečuje preglednost in izboljšuje odločanje organov mestne občine.

 

POSLANSTVO IN VREDNOTE

Naše temeljno poslanstvo bo kvalitetno in pregledno delovanje, ki naj ustvari odlične pogoje za življenje ljudi v mestu. Poslanstvo druži ekipo kompetentnih in kreativnih strokovnjakov, ki razume in pozna širše družbene interese mesta. Ekipa bo prevzela vso odgovornost za svoje delovanje in občanom omogočala jasen vpogled v svoje delo. Spremenili bomo dosedanje načine delovanja in gradili na temeljih sodelovanja in vzajemnega zaupanja. Posledica takega delovanja bo Mestna občina Maribor kot odličen servis za meščane.

Naše vrednote so:

• pregledno in odgovorno delo, 
• kultura dialoga,
• sprejemanje različnih mnenj in stališč in
• povezovanje za doseganje skupnih ciljev. 

  

PREDNOSTNA PODROČJA

Najbolj akutni mariborski problemi so posledica odsotnosti vizije in strategije razvoja. Zato je ob hitrem in učinkovitem reševanju trenutnih zagat oblikovanje dolgoročne vizije strategije razvoja Maribora med najpomembnejšimi prioritetami naše ekipe.

Uresničitev vizije je dolgotrajen proces in se ga ne da uresničiti v štirih letih. Projekt razvoja občine smo zato zastavili dolgoročno. Velika priložnost pri hitrejšem izvrševanju vizije je nova finančna perspektiva EU, ki obeta vzhodni kohezijski regiji finančna sredstva v višini 3,31 milijarde evrov. V preteklem obdobju je bila Mestna občina Maribor ena izmed najmanj uspešnih slovenskih občin pri pridobivanju EU sredstev. Zato bo črpanje EU sredstev ena naših prioritetnih nalog, ki nam omogoča misliti, načrtovati, graditi in tudi sanjati “na veliko”. 

 

I. Mesto za vse generacije

Medgeneracijsko sobivanje, sodelovanje in razumevanje  generacij postajajo prioritete sodobnega časa. Zato mora mestna občina Maribor pri načrtovanju prihodnosti zagotoviti kvalitetne pogoje življenja za vse generacije. 

 

Prednostne naloge

• Z izgradnjo neprofitnih stanovanj bomo mladim omogočili, da ostanejo v mestu.
• Zaradi staranja prebivalstva potrebujemo več novih varovanih stanovanj in prostora v domovih za ostarele. Starejšim, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, če se zaradi starosti ali hude invalidnosti ne morejo oskrbovati in negovati sami bomo pomagali z izboljšanim izvajanjem pomoči na domu.
• Za obnove in investicije v osnovne šole bomo v mestnem proračunu namenili več sredstev kot doslej. 
• Povezovanje ljudi v mestnih četrtih in krajevnih skupnostih bo dobilo večjo vlogo kot do sedaj.

 

II. Mesto znanja in trajnostnega razvoja

Znanje je osnovni pogoj za razvoj mesta. Spodbujali in razvijali ga bomo tako v povezavah univerze z gospodarstvom kakor tudi v humanističnih in umetnostnih disciplinah, brez katerih ni kakovostnega življenja sodobnega mesta.

 

Prednostne naloge

• Vzpostavitev sodelovanja z Univerzo Maribor pri svetovanju, načrtovanju in izvajanju strateških projektov Mestne občine Maribor
• S strategijo razvoja zagonskih podjetij (start-upov) lahko v mestu in širši okolici ustvarimo nova  kvalitetna delovna mesta, ki bodo razvijala okolju prijazne produkte. To lahko dosežemo s postopnim razvijanjem "mikro firm". Temu bomo namenili posebno start-up cono. 
• Novih delovnih mest ne moremo načrtovati, če obenem ne poskrbimo za stanovanja. Z večgeneracijsko stanovanjsko politiko bomo izobraženim mladim ponudili najemniška stanovanja, starejšim pa zagotovili varovana stanovanja v mestu in prostor v domu.
• Povečanje sredstev za štipendije za nadarjene dijake in študente z namenom zagotavljanja in vračanja najsposobnejših kadrov
• uglednim strokovnjakom, ki so zapustili Maribor za prenos njihovih izkušenj in znanja. 
• Pobuda za uvedbo osnovne šole programa mednarodne mature. Na ta način bo tudi Maribor dobil mednarodni program za osnovno šolo v angleškem jeziku, ki bi poleg šolanja naših otrok omogočal tudi šolanje otrok tujcev, delujočih v Mariboru. Brez pritoka tujega kapitala in tujih strokovnjakov Maribor v prihodnosti ne bo konkurenčen. 
• Večja vlaganja v obnovo šol in vrtcev.
• Podpora ustanovitvi raziskovalne postaje za srednješolce Severovzhodne Slovenije v okviru II. gimnazije:predlog je že bil predstavljen Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport in bil zelo dobro sprejet. Podpora MOM je pomembna za uspeh tega projekta. 

 

III. Mesto gospodarskih priložnosti

Povezovanje gospodarstva in širšega družbenega okolja, znanosti ter izobraževanja je v konkurenčnih razmerah vse bolj globaliziranega sveta postalo nujnost.

Univerza z ustvarjanjem znanja in prenosa na študente ter Štajerska gospodarska zbornica (s tehnično pomočjo pri pripravi dokumentacije ter celovitimi storitvami za lažji vstop in delovanje na mednarodnih trgih) kot partnerja prinašata ključne sinergijske učinke.

Maribor leži na dveh evropskih prometnih koridorjih, ki povezujeta sever in jug ter vzhod in zahod Evrope, drugega največjega svetovnega trga. Kot največja občina v regiji lahko Maribor z umno politiko poveže celotno regijo in prispeva k razvoju. Ne gre za prevlado ali vladanje ene občine, pač pa za nujnost gospodarskega sodelovanja. 

V Maribor in Podravsko regijo si bomo prizadevali pridobiti nekaj nacionalnih institucij in se zavzemali za policentrični razvoj Slovenije. Sedež posameznih institucij (ministrstev, agencij, pravosodnih institucij…) bi pomenil tudi podporo razvoja gospodarstva v regiji in mestu Maribor.

 

Strategija razvoja gospodarstva v Mariboru

Strategijo bo na strokovnih temeljih in v tesnem sodelovanju z gospodarstvom pripravila regijska GZS.  Mestna občina bo zagotovila njeno avtonomno in profesionalno izvajanje. 

Cilji strategije so najbolj realno dosegljivi takrat, kadar jih uresničujejo tisti, ki si jih tudi sami soodgovorno zastavljajo. Jasno začrtane razvojne priložnosti bodo omogočile tudi določanje razvojnih prioritet posameznih gospodarskih subjektov. 

 

Strategija bo:

• določila vodilne gospodarske dejavnosti v občini, 
• poiskala potenciale za izboljšanje konkurenčnosti, 
• odgovorila na vprašanja, kateri poslovni modeli so z vidika internacionalizacije najbolj primerni za občino in posamezna podjetja, 
• zajemala tudi področje trga delovne sile in konkretnih potreb po kadrih v deficitarnih poklicih,
• določila načine in ukrepe za privabljanje novih investiciji in  učinkovitejše črpanje kohezijskih sredstev, 
• opredelila v katero smer spodbuditi razvoj energetike ter proizvodnje in distribucije obnovljivih virov energije

 

Sodelovanje občine in gospodarstva

Občinska gospodarska politika bo trajnostno naravnana. Naš cilj je gospodarski razvoj mesta, ki je bilo vedno industrijsko močno in napredno središče regije.

Občina bo najbolje pomagala pridobivati investicije z ustvarjanjem ustreznih pogojev za vlagatelje. Zato bo določila strategijo poslovnih con in sistemsko poskrbela za njihovo komunalno in infrastrukturno opremljenost.

Profesionalno zastavljeni projekti informacijsko-komunikacijske infrastrukture (digitalizacija, optično omrežje, odprt wi-fi) in prometne logistike z možnostjo razvoja multimodalnega logističnega centra (letališče Maribor, poslovne cone, železnica, ceste, Univerza) so ključni za gospodarski zagon.

 

Turizem in razvoj novih blagovnih znamk

Mesto z okolico predstavlja turistični potencial, ki ga bomo razvijali z vrsto turističnih produktov in z razvojem blagovnih znamk. 

Pohorje predstavlja celovito destinacijo in enkratno priložnost za razvoj vrhunske blagovne znamke. Neokrnjeni naravi, športnim in rekreacijskim terenom in objektom z vrhunskimi tekmovanji v kombinaciji s termalnim in zdraviliškim turizmom ter adrenalinskimi destinacijami bomo dodali še manjkajočo vrhunsko kulinarično in hotelsko ponudbo ter posodobili namestitvene zmogljivosti in infrastrukturo. Z ustreznim upravljanjem in sodelovanjem med občinami in regijami bomo Pohorje spremenili v motor turističnega razvoja. 

Vinogradništvo s tradicijo kletarjenja, staro trto in Piramido tvori drugi steber turističnega produkta mesta. 

 

IV. Zdravo in okolju prijazno mesto

Maribor mora končno zaživeti s svojo reko in predmestjem. Za to je potrebna ureditev Lenta in Mariborskega otoka in vzpostavitev občutka, da nas reka spaja in ne deli. Zgradili bomo  že načrtovano brv in nove mostove. Uredili bomo parke, rekreacijske površine, športne površine in otroška igrišča. 

Zmanjšali bomo škodljive emisije v okolje in dokončno uredili kanalizacijsko omrežje. Ločili bomo meteorne vode od fekalne kanalizacije in zmanjšali obremenitve čistilne naprave. Ekološko neprijaznim vozilom ne bomo dovolili vstopa in raje spodbujali električno mobilnost in vozila na stisnjen zemeljski plin (CNG). Uredili in ohranili bomo Betnavski gozd in povezave Betnavskega gozda s Pohorjem preko predvidenega pokritega vkopa Južne obvoznice. Dvorec Betnava bo postal center turističnega in rekreacijskega območja. Ureditev Stražunskega  gozda, Bresterniškega jezera – celovita ureditev rekreacijskega območja. 

 

V. Mesto urejenega urbanizma, arhitekture in prometa

Urbanizem in arhitektura

Poskrbeli bomo za prostor s sistemskim pristopom in načrtovanjem. Izdelali bomo prostorsko vizijo mesta in realiziraliObčinski prostorski načrt. Promet v starem mestnem jedru bomo trajnostno uredili tako, da bo omogočil revitalizacijo in celovito obnovo starega mestnega jedra. Pregledali in ocenili bomo vse dobre projekte iz preteklosti in  aktualne tudi realizirali. Izvedli bomo generalno tlakovanje in ureditev mestnega parterja.Mesto zaznamuje največja slovenska reka. Na njej   bomo uredili plovnost, kot približevanje ljudi vodi, saj je Maribor tudi mesto splavarjev, veslačev, potapljačev, jadralcev... Povezali bomo Mariborski otok z obema bregovoma. Uredili bomo trge, denimo trg Borisa Kidriča pred Železniško postajo z ureditvijo parkiranja, Trg svobode, Vojašniški trg, Trg revolucije… Poseben poudarek bomo namenili obnovi parkov in zelenih mestnih sestojev. Obnovili bomo avtobusno postajo in jo na novo osmislili. Dodatne priložnosti ponujajo Akvarij v mestnem parku in ostanki gradu na Piramidi. Maribor ni samo levi breg, ampak mnogo več. Naša vizija je vzpostaviti nemoteno komunikacijo med mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi ter ustvariti skupno mariborsko identiteto, ki nam bo vsem v ponos.

 

Cestno - prometna ureditev

Med infrastrukturne projekte, ki so ključni za gospodarski razvoj, sodi cel prometni paket: od vzpostavitve notranjega prometnega obroča in prometne komunikacije v smeri vzhod – zahod prek pospešitve javnega potniškega prometa do dokončanja Južne obvoznice. 

Maribor se sooča že vrsto let z nerešeno problematiko ureditve prometa na levem bregu Drave, ki onemogoča ureditev starega mestnega jedra. Za rešitev tega problema moramo prednostno urediti promet na relaciji vzhod-zahod. Med tremi možnimi scenariji bomo realizirali najustreznejšega. Na osnovi tega bomo trajnostno uredili promet v starem mestnem jedru.

Na desnem bregu se bomo lotili preboja ulice Pariške komune na Pobrežje, za kar že obstaja OPPN. S tem bo rešena tudi povezava Pobrežja s centrom mesta, navezana na hitro cesto in rešeno neustrezno križišče pri Telekomu.

Skupaj z državo bomo izvedli projekt južne obvoznice MB, vključno z navezavo na hitro cesto in avtocesto, ter podaljšali cesto Proletarskih brigad od Zahodne obvoznice do Peker. Predlagali  bomo ukinitev vinjetnega sistem na hitri cesti skozi Maribor, s čimer bomo razbremenili promet na Tržaški in Titovi cesti.

Z novim podvozom pod železnico bomo povezali Tezno z območjem BTC. 

Preuredili bomo Partizansko cesto in se lotili nujne prenove Titovega mostu. Cesta mora dobiti mora značaj mestne prometnice z več zelenja in nižjimi hitrostmi. Uredili bomo vozišča v Mariboru s pohodnimi površinami in talno signalizacijo. Zmanjšali in nadzirali bomo izvedbo prekopov na voziščih in s tem uničevanje cest. Ukinili bomo parkiranje na Slomškovem trgu in dali trgu primerno podobo. Izvedli bomo aktivnosti za centralno garažno hišo na levem bregu. Z uvedbo vsaj enega parkirišča po sistemu P+R bomo zmanjšali pritisk na mesto.

V starem delu mesta bomo avtobusni promet uredili z manjšimi in okolju prijaznimi avtobusi in drugimi oblikami trajnostne mobilnosti.

S serijo pobud za ureditve kolesarskega prometa bomo vzpostavili kolesarski “križ” in ga povezali z obstoječo komunikacijo V-Z in S-J.

Na levem bregu bomo izvedli zvezno kolesarsko pot od Bresternice ob Dravi preko Lenta, Melja in Malečnika – navezava na desni breg z brvjo pri MB otoku in novo brvjo na Lentu. Na desnem bregu pa vzdolžno kolesarsko povezavo ob Dravi od HE Mariborski otok do Pobrežja, Zrkovcev in Brezja.

Uredili bomo tudi zvezno kolesarsko povezavo Hoče – Razvanje – Tabor – center (preko Starega mostu). Organizirali bomo sodoben najem koles in poskrbeli za varne kolesarske poti do šol.

Skupaj z državo bomo uredili sodobna železniška postajališča na relaciji Ruše – Maribor kot alternativo avtobusnemu prometu. Tudi na relaciji Hoče – Tezno – Maribor center bomo zagotoviti mestne in primestne železniške povezave ter uredili nova oziroma posodobili obstoječa postajališča.

Izvajali bomo ukrepe trajnostne mobilnosti. V starem mestnem jedru in na starem mostu bomo počasi in postopno zmanjševati motoriziran promet. 

Uvedli bomo zadostno infrastrukturo za elektro mobilnost. Vpeljali pasove za avtobusni promet in električna vozila. Zavzemali se bomo, da Maribor postane pilotno mestno avtonomne mobilnosti.

 

VI. Mesto kulture in športa

Področji kulture in športa lahko za mestno občino Maribor poleg njune primarne vloge predstavljata tudi potencialni ekonomski učinek. 

 

Prednostne naloge

• Mestne knjižnice. Zagate Mestne knjižniceso simbol neučinkovite mestne uprave, ki niha od ene do druge začasne rešitve, namesto da bi si zastavila trajnejše cilje. Knjižnica sodi v mestno središče, saj vanj prinaša življenje tako z obiskovalci kot vsebinami  – še posebej, če sodobno knjižnico vidimo kot multimedijsko srečevališče radovednih in znanja željnih Mariborčank in Mariborčanov.
• Ustanovitev Zavoda Udarnik. Kino Udarnik omogoča odlične pogoje za ponudbo glasbene produkcije, namenjene mladi in srednji generaciji. Takšen zavod je v Ljubljani Kino Šiška - Center urbane kulture in je primer odlične prakse. V prostorih Zavoda Udarnik bo deloval tudi Mestni kino. Maribor je eno redkih mest, ki takšnega kina nima. Mestni kino omogoča predvajanje filmov, ki niso odvisni le od trga, ampak so velikega pomena za filmsko vzgojo in filmske ljubitelje.
• GT 22. V GT 22 nastaja vedno bolj uveljavljena produkcija, ki jo bo mestna občina Maribor financirala v primernem obsegu. 
• Večja podpora Carmini Slovenici. Četudi je v svetu zborovstva izjemno prepoznavna in blagovna znamka, je doma delo Carmine Slovenica premalo cenjeno. Brez večje podpore MOM bo težko nadaljevala z uspešnim delom, prenehanje delovanja pa bi pomenilo nepopravljivo izgubo.
• Sodelovanje s festivali v Ljubljani in Gradcu. V Ljubljani poteka vrsta festivalov npr. Mesto žensk, Mladi leviitd. Nekatere predstave oziroma koncerte bi lahko prenesli v Maribor. Stroški bi bili zaradi prihoda skupin v Ljubljano precej nižji. Podobno velja za sodelovanje s festivalom Štajerska jesenv Gradcu. 
• Podpora manjšim neodvisnim pobudam. V mestu je veliko manjših aktivnosti, ki imajo potencial večjih zgodb in jih bomo podprli.
• Dogajanje v mestnem središču. Mestna občina bo z razpisom namenila sredstva za kulturno dogajanje v mestnem središču, ki bi skozi pomladanski in poletni čas privabilo ljudi. 
• Nadaljnje financiranjefestivalov Lent in Maribor ter Borštnikovega srečanja s sodelovanjem pri njunem vsebinskem razvoju 
• Rešitev prostorskega problema Umetnostne galerije.
• Večja podpora ljubiteljski kulturi. Sredstva za to področje so veliko premajhna, vključujejo pa veliko število ljudi.
• Ureditev pokritih tribun na stadionu na Taboru, saj Maribor ne premore manjšega stadiona.
• Povečanje števila javnih športnih igrišč.
• Obnova zahodne tribune Ljudskega vrta in dokončanje celovito zastavljene obnove.